[et_pb_section bb_built=”1″ admin_label=”section” fullwidth=”on” specialty=”off” background_color=”#edb059″ inner_shadow=”on” parallax=”off” transparent_background=”off” allow_player_pause=”off” parallax_method=”off” padding_mobile=”off” make_fullwidth=”off” use_custom_width=”off” width_unit=”on” make_equal=”off” use_custom_gutter=”off”][et_pb_fullwidth_header admin_label=”Fullwidth Header” title=”Projekt %22Zid%22″ background_layout=”dark” text_orientation=”left” header_fullscreen=”off” header_scroll_down=”off” parallax=”off” parallax_method=”off” content_orientation=”center” image_orientation=”center” custom_button_one=”off” button_one_letter_spacing=”0″ button_one_use_icon=”default” button_one_icon_placement=”right” button_one_on_hover=”on” button_one_letter_spacing_hover=”0″ custom_button_two=”off” button_two_letter_spacing=”0″ button_two_use_icon=”default” button_two_icon_placement=”right” button_two_on_hover=”on” button_two_letter_spacing_hover=”0″ disabled=”off” disabled_on=”off||” header_image_url=”http://www.os-loskipotok.si/files/2016/10/logo_pot1.jpg”]

Pešpot ob rimskih zapornih zidovih

Claustra alpium iuliarum

Po občini Loški Potok

[/et_pb_fullwidth_header][/et_pb_section][et_pb_section bb_built=”1″ admin_label=”section” fullwidth=”off” specialty=”on”][et_pb_column type=”3_4″ specialty_columns=”3″][et_pb_row_inner admin_label=”row_inner”][et_pb_column_inner type=”4_4″ saved_specialty_column_type=”3_4″][et_pb_accordion admin_label=”Accordion” use_border_color=”on” border_color=”#e09900″ border_style=”solid”] [et_pb_accordion_item title=”Projekt %22ZID%22″]

 

rimski_vojak_1Claustra Alpium Iuliarum je bila julijskoalpska zapora ali rimski zid, ki so ga zgradili Rimljani kot obrambni sistem z utrdbami, zapornimi zidovi, stolpi, trdnjavami, kasteli, s katerimi so hoteli zavarovati rimski imperij pred vdorom ljudstev z vzhoda, ki so iskala svoj naselitveni prostor. Ravno tu na območju naše dežele Slovenije je potekal pomemben prehod. Rimljani so vojaške postojanke v poznoantičnem času premaknili na naravno dobro zavarovane hrbte.

Rimski zid je največja gradbena mojstrovina na območju Slovenije in naša skupna evropska kulturna dediščina, ki naj bi povezovala ljudi, a na drugačen način kot v preteklosti pozne antike, ko so zaporne.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”1. Opis pešpoti”]

 

rimski_vojaki_2_
Rimski vojščak – legionar

Rimski zid je domnevno potekal tudi po območju naše občine čez Požarišča in Votlo steno na Loški Potok, od tu naprej proti severu na območje današnje občine Sodražica, en odcep pa proti zahodu na Racno goro na območje občine Loška dolina.

Zloženka pešpoti po občini Loški Potok [/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”2. Začetek pešpoti”]

Pešpot ob »rimskih zapornih zidovih« se začenja na samem severu občine Loški Potok na meji z občino Sodražica, blizu vasi Betonovo. Pot vodi po dinarskem svetu mimo gozdnatih hribov, kot sta Goli hrib in Kamene. Tu je območje lazov in košenic.

Po nekaj km poti pridemo do razloženega naselja z gručastim jedrom Mali Log (800 m). Razvilo se je v večji zakraseli kotanji in na pobočju okoli nje.

V smeri proti JZ nas pot pripelje v Retijsko uvalo.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”3. Retijska uvala s cerkvico sv. Florjana”]

r_uvalaJe ena najlepših uval v kraškem svetu. S širokim, drobnim parceliranim dnom, strmimi pobočji in sredinsko umeščeno vasjo Retje je v Sloveniji izjemna krajina. Njen severni del je razglašen kot varovalno območje cerkve sv. Florjana.
Posebno krajinsko značilnost predstavljajo ostrnice, več metrov visoke olupljene smreke s prirezanimi vejami, na katerih kmetje junija, v času prve košnje, sušijo seno.
Ob močnem deževju, jeseni in spomladi, se odprejo številni izviri in uvala se spremeni v jezero.
V izteku uvale na skrajnem SZ stoji podružnična cerkev sv. Florjana z majhnim zvonikom na strehi. Je edinstven primer ohranjenosti in celostne podobe baročnega umetnostnozgodovinskega spomenika. Na portalu ima letnico 1768, je pa gotovo starejša. To dokazujejo temelji, ki so jih odkrili pri nedavni obnovi. V tlorisu ima obliko zapotegnjenega osmerokotnika. K njeni slikovitosti prispevajo trije baročni oltarji z oltarnimi slikami slikarja Antona Postla in poznobaročna prižnica. Cerkvica je spomeniško zaščitena kot kulturni spomenik.
Sredi uvale stoji gručasta vas Retje (710 m) z dobro ohranjenim jedrom. Svojevrsten pečat vasi in njeni okolici dajejo številne kapelice in razpela.
V smeri proti JV vodi pot na Tabor.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”4. Tabor – Hrib Loški Potok”]

Tabor s svojo izpostavljeno lego dopolnjuje sliko izrazitega krajinskega območja. Že potoški rojak dr. Anton Debeljak je v pesmi o Loškem Potoku, ki velja za potoško himno, zapisal:

Moj sončni Loški Potok
objema šest vasi,
na sredi – Blejski otok –
pa Tabor ga krasi.

tabor_7

Na Taboru (816 m), odkoder je lep razgled na vse vasi našega kraja, je bilo že prazgodovinsko gradišče, izključena ni tudi antična utrdba. Tu stojita cerkvi sv. Lenarta in sv. Barbare. Zasnovo teh cerkva moramo iskati pred več sto leti, ko je tu obstajal mogočen tabor, zgrajen za obrambo pred turškimi vpadi v 16. stoletju.
Župnijska cerkev sv. Lenarta je baročna centralna stavba, zgrajena okrog 1670. leta. Poudarek cerkveni arhitekturi predstavlja mogočen zvonik. Notranjost cerkve kaže čudovito baročno podobo. Bila je že večkrat obnovljena, pomembna pridobitev so nove orgle.
V neposredni bližini župnijske cerkve stoji na pokopališču podružna cerkev sv. Barbare, ki ima na portalu letnico 1673 in naj bi bila prvotno cerkveno središče in starejša od župnijske cerkve.
Prav na Taboru je bila ob koncu 18. stol.  prva šola v Loškem Potoku.
Pot se s Tabora spusti do Hriba, ki je upravno, kulturno in prometno središče kraja. Vas se je razvila na pobočju Martinovega hriba in na dolinskem pragu med Retijsko uvalo in Travniškim poljem. Prav tu je križišče poti v smereh proti Loški dolini, Blokam, Sodražici ter Dragi in Hrvaški. Poglejte v evropsko pešpot!
V tem središčnem naselju stojijo poslopje osnovne šole, ki nosi ime po rojaku dr. Antonu Debeljaku, občinska zgradba, zdravstveni dom, pošta, banka, trgovine.
Do slab km oddaljene Šegove vasi (720 m) vodi asfaltna cesta. Od tu se nam odpira lep pogled po Travniškem polju, proti kateremu se vije Mežnarjev potok, ki na robu polja ponikne. Iz vasi se pot strmo vzpenja proti zaselku Matevljek, kjer je bil doma dr. Anton Debeljak, pesnik, esejist, jezikoslovec in prevajalec.
Med njivami in košenicami je nekaj km makadamske poti, ki se zoža v gozdno vlako in vzpenja proti Jazbini. Po približno eni uri hoje prispemo do lovske koče na približno 1100 m nadmorske višine.
Od tu vodi markirana pot proti vrhu Petelinjeka (1212 m) mimo zelo zanimive naravne posebnosti – Votle stene.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”5. Votla stena %22Jazbina%22″]

votla_stena_k4Na poti od Šegove vasi čez Matevljek mimo lovske koče in tik pred vzponom na Petelinjek (1212 m) se pred nami iznenada kvišku dviga mogočna navpična stena – Jazbina, z dokaj veliko kraško jamo. Mnenja smo, da je to t. i. »votla stena«, ki je omenjena v knjigi Claustra alpinum iuliarum (str. 64): »Logar Zörer (okrog 1843) omenja, da so sledovi zapornega zidovja opazni nekaj ur daleč severno od Prezida, na Požarišču ali ob njem, dalje pri Votli steni (ki je ne znamo identificirati) pri Loškem Potoku in Sodražici; posebej govori o zapori (zidu) med Račno goro (Racna gora) in Loškim Potokom, indirektno omenja tudi Benete.«
Po teh pisnih virih lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da neidentificirana Votla stena  pomeni steno na Jazbini oziroma Jazbino, saj druge naravne stene z jamo nihče od poznavalcev terena na tem področju ne pozna.
Kljub številnim pogovorom z gozdarji, lovci, planinci in starejšimi občani nihče pri svojem delu ni zasledil na območju občine ostankov zapornega zidu. Lahko le upamo, da bomo kaj našli v prihodnosti, ko se bo po pešpoti več hodilo.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”6. Petelinjek 1212 m. n. v.”]

petelinjek_3
Petelinjek 1212 n/nm

Je najvišji vrh nad Jazbino. Preko njega se spustimo do Požarišč. Petelinjek, preko katerega nas vodi pot, je čudovit primer neokrnjene narave, saj je zelo redko obiskovan. Njegov izraziti hrbet, ki se spušča proti Požariščem, je sam po sebi naravna pregrada. Na nekaterih predelih nazorno spominja na naravni zid. Človek ima občutek, kot da je narejen, ne pa delo narave. Rimljani so ga lahko s pridom uporabili kot naravno zaporo. Hoja na tej poti zahteva vsaj malo planinskih spretnosti.

medo1x
Rjavi medved. Srečanje z njim na poti ni nič nenavadnega.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”7. Požarišče”]

pozarisca_2Področje Požarišč sega na območje naše občine, občine Loška dolina in sosednje republike Hrvaške. V njem imajo tudi Potočani svoje gozdove. Tu se pešpot po osnovni varianti na območju občine zaključi. Na območju Požarišč viri omenjajo sledi rimskega zapornega zidu, ki pa jih do sedaj nismo mogli identificirati.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”8. Kačja – kačasta smreka”]

 

ksmr_jpgZ vrha Hriba pelje makadamska pot mimo dendrološke posebnosti – KAČJE SMREKE.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”9. Ogenca – partizanska bolnišnica”]

ogenca_3Na cesti Loški Potok – Jelenov Žleb je odcep za Ogenjco, kraško jamo, kjer je bila med 2. svetovno vojno skrivna bolnišnica. Pred vhodom v jamo je spominska plošča, posvečena bolničarki in ranjencem, pobitim med vojno prav v tej jami. V bližini je brunarica, urejena kot spominski muzej. Jama se varuje z varstvenim režimom za geomorfološko podzemno naravno dediščino.

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”10. Jelenov žleb”]

j_zleb_1

Skupaj z obiskom Ogenjce predstavlja samostojno lokalno pohodniško turo. Tu je po prijetni poti nekaj gozdarskih in lovskih objektov ter nedavno obnovljena kapelica. Gozdna cesta je lepo vzdrževana, tako da je dostopna z avtomobilom, pa tudi s kolesom.
Približno 2 km proti vzhodu po gozdni cesti pridemo do obeležja in brezna v Jelenovem Žlebu. Tu se je 26. 03. 1943 odvijala znamenita bitka med partizani in italijanskimi okupacijskimi silami. Do tega leta je to verjetno največja in najpomembnejša zmaga partizanskih enot nad italijansko okupatorjevo vojsko.

j_zleb_3

[/et_pb_accordion_item][et_pb_accordion_item title=”11. Rimski most v Črnem potoku”]

rmostDo kamnitega mostu z dvema lokoma, ki premošča Črni Potok, pridemo lahko le s prestopom državne meje na mednarodnem mejnem prehodu Čabar, nato pa preko Čabranke na slovensko stran. Ljudje ga imenujejo »rimski most«, čeprav čas njegovega nastanka ni znan, ravno tako ne tudi njegovi graditelji. V neposredni bližini so razvaline kovačije. Samostojna pohodniška tura je sicer dolga, vendar ne pretirano zahtevna. Most je dostopen  tudi z drugimi cestnoprometnimi sredstvi. Na mednarodnem mejnem prehodu je prav, da obmejnim organom povemo, da nameravamo na slovensko stran preko mostu, ki nima značilnosti mednarodnega mejnega prehoda. S tem se izognemo morebitnim nevšečnostim.

[/et_pb_accordion_item] [/et_pb_accordion][/et_pb_column_inner][/et_pb_row_inner][/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″][et_pb_sidebar admin_label=”Sidebar” orientation=”right” area=”sidebar-2″ background_layout=”light” remove_border=”off” header_text_color=”#e09900″ /][et_pb_sidebar admin_label=”Sidebar” orientation=”right” area=”sidebar-1″ background_layout=”light” remove_border=”off” header_text_color=”#e09900″ /][/et_pb_column][/et_pb_section]