Pesnik, kritik, publicist, esejist, poliglot, prevajalec – je bil rojen 25. 10. 1887 v Šegovi vasi v Loškem Potoku. Družina se je še pred prvo svetovno vojno preselila v zaselek Matevljek. V osnovno šolo je hodil v domačo dvorazrednico na Taboru, tretji razred je nadaljeval v Novem mestu (k sebi ga je vzel stric), tam tudi zaključil osnovno šolo in leta 1908 z odliko še gimnazijo. Po gimnazijskih letih v dolenjski prestolnici je šel študirat romanistiko, najprej na Dunaj, v letih 1910/1911 še v Pariz. Leta 1913 je že poučeval na realki v Gorici, kjer ga je zajela prva svetovna vojna in je moral obleči vojaško suknjo. Čez leto in pol je bil vojaščine oproščen, imel je namreč astmo. Prišel je poučevat na idrijsko realko. Profesorski izpit je naredil iz latinščine in francoščine kot glavnih predmetov, leta 1923 pa je doktoriral na ljubljanski Univerzi. Od tedaj do upokojitve leta 1949 je služboval kot profesor na 1. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Pesmi in prozo je objavljal že kot gimnazijec, svoje literarne eseje, ocene, politične članke, poročila in potopise je vsa leta pisal v vse takratne revije in časopise (Slovan, Jutro, Slovenski narod, Življenje in svet itd.). Bibliografija v NUK-u je ugotovila preko 60 Debeljakovih spominov, potopisov in esejev, čez 70 ostalih proznih sestavkov in več kot 350 pesniških prispevkov. Pod svoje spise se je podpisoval kar s 154 različnimi psevdonimi, npr. Šega, Šegovščan, Ante Debeljak, Unilij itd. Izdal je dve samostojni pesniški zbirki: Solnce in sence (1919) in Tičistan (1940) ter v prevodu Moderno francosko liriko (1919). Zelo uspešen je bil dr. Debeljak kot prevajalec. Po lastni izjavi je znal sedemnajst jezikov, prevajal je iz trinajstih. Prevedel je kar enaintrideset avtorjev, npr.: iz angleščine L. Adamič: Kriza v Ameriki; iz flamščine Charles De Coster: Ulenspiegel in Lam Dobrin; iz francoščine Moderna francoska lirika, A. France: Pingvinski otok; iz nemščine Karl May: Old Surehand; iz portugalščine A. L. Vieira: Amadis; iz španščine M. Cervantes: Zgledne novele; iz ruščine K. Čukovskij: Šuri-Muri Velikan itd. Že po njegovi smrti je izšlo njegovo življenjsko delo, prevod Balzacovih Okroglih povesti (1955), s katerimi se je ukvarjal več kot 20 let in je eden nespornih viškov slovenske prevajalske umetnosti. Ker so te povesti pisane v tristo let starem francoskem jeziku in slogu, se je prevoda lahko lotil le človek, ki je imel ogromno jezikovnega znanja. Z dr. Debeljakom se je pri nas začela najplodovitejša doba informacij o romanskih literaturah.. V obdobju med obema vojnama je izšlo v slovenskih časopisih in revijah na stotine Debeljakovih zapisov, ki so zadevali kulture romanskih narodov. V tujih listih pa je pisal o naši kulturi in književnosti. Vzdrževal je tudi pisemske zveze s številnimi književniki in znanstveniki v tujih deželah. Njegova pisma so romala poleg Evrope tudi v Južno Ameriko, celo na Madagaskar. S pismi so šle pogosto na pot tudi naše knjige, ki jih je dr. Debeljak sam kupoval za tuje slaviste, da so pisali o slovenski kulturi. Poleg vsega je dr. Anton Debeljak ogromno storil za našo jezikovno kulturo. Bil je odličen poznavalec slovenščine in učen leksikograf. Do zadnjega se je ukvarjal z jezikoslovjem, bil je vnet etimolog. Bolj kot kdo drug pri nas je poznal latovščino – rokovnjaški jezik. Pri vsem svojem delu je imel čudovito lastnost – nikoli ni bil brez papirja in svinčnika. Vedno in povsod, kamor je šel in kjer je bil, je imel v levem žepu prazne listke, v desnega pa je shranjeval popisane.